Trije Idrijčani, Primož Makselj, Tin Skok in Blaž Carli, so razvili aplikacijo Planinc, ki hribolazcem služi namesto klasične, papirnate planinske knjižice. Začeli so pred tremi meseci in pravijo, da jim število uporabnikov pridno raste. Točke oziroma hribe, ki jih lahko v aplikaciji označite kot osvojene, pa dodajajo dnevno, tudi glede na želje planincev, ki načrtujejo svoje naslednje vzpone.
Žig v »virtualno« planinsko knjižnico je mogoče »pritisniti« na okoli 200 lokacijah. Približno 30 jih omogoča NFC in vpis s kodo, preostali pa vpis prek GPS, pojasnjuje član idrijske ekipe Blaž Carli.
»Uporaba aplikacije je enostavna: po registraciji se vam na telefonu prikažejo najbližje lokacije, če ste na določenem cilju, ga izberete in vpišete. Vpis je mogoč na tri načine, in sicer z GPS (lokacija telefona), NFC-nalepko (telefon prislonite k nalepki) in kodo lokacije (prepišete kodo, ki je na nalepki). Z vpisom se ta zabeleži in z vpisi tudi zbirate določene 'značke',« pojasnjuje sogovornik. Točke (oziroma hribe) pa sproti še dodajajo, tudi na podlagi želja uporabnikov aplikacije, ki jih je več kot tisoč.
Aplikacija s pridihom tekmovanja
Aplikacij, ki so namenjene predvsem planincem, je več, tudi slovenskih. V čem pa je Planinc drugačen? Ustvarjalci pravijo, da v tem, da ima nekakšen pridih tekmovalnosti in deljenja dosegov. V aplikaciji so denimo tudi izzivi, ki uporabnikom prinašajo praktične nagrade.
Sicer so trenutno najbolj obiskani vrhovi, ki jih beleži aplikacija, Hleviše (Idrija), Kobalove planine (Idrija), Zavetišče na Planini (Vrhnika), Sveti Jošt nad Kranjem (Kranj), Blegoš (Cerkno, Škofja Loka), Ratitovec (Bohinj, Soriška planina), Viševnik (Pokljuka, Krma) in Šmarna gora. Ustvarjalci še dodajajo, da aplikacija pokriva tudi celotno Slovensko planinsko pot.
Sledi nadgradnja
Kot pojasnjujejo fantje, je aplikacija osredotočena na vpisovanje doseženih ciljev, dobivajo pa pozive, da bi vanjo vključili denimo tudi navodila za ravnanje v primeru nesreč in podobno. »Poskušamo vzpostaviti dober kontakt z gorsko reševalno službo, da bi dobili konkretna navodila, kako ravnati ob nesreči, raziskujemo tudi možnosti pošiljanja SMS-klica na 112, da bi lahko pripravili sporočilo z lokacijo in podobno,« pojasnjuje Carli.
Cilj: osvojitev tujih planin
Planinc je trenutno na voljo le za telefone z Androidom, ker pa dobivajo prošnje tudi za aplikacijo za iOS, pravijo, da bodo delali tudi na njej. Sicer pa imajo cilj širitev v tujino. Kot pravijo, že tipajo Hrvaško, Italijo in Avstrijo, puščajo pa odprte možnosti, da bi jim morda uspelo prodreti še v kakšno državo. »Predvsem upamo, da za aplikacijo izvejo tuji planinci in vpišejo svoje vzpone. To je bila tudi želja oskrbnikov slovenskih planinskih koč, v ta namen je bila aplikacija prevedena v angleščino. Vse to se je zgodilo v zadnjih treh mesecih in odziv uporabnikov je res ogromen,« je zadovoljen sogovornik.
Aplikacija bo ostala brezplačna
Ustvarjalci obljubljajo, da bo aplikacija za uporabnike tudi v prihodnje ostala brezplačna. Kot pojasnjujejo, bi radi, da bi jim aplikacijo uspelo monetizirati tistim, ki bodo od nje imeli koristi. Denimo upravljavci planinskih koč. »Trgovci in drugi ponudniki storitev in izdelkov za planince bodo lahko objavljali izzive, ponujali določene izdelke oziroma storitve za uporabnike aplikacije in tako zelo ciljano dosegali svoje kupce. Od tega imamo koristi vsi, planinci za svoje vpise dobijo nagrado, trgovci in ponudniki storitev izpostavljenost, mi pa nove uporabnike,« cilje pojasnjujejo v ekipi Planinca.