Družinsko podjetje Bokri iz Radelj ob Dravi je bilo pred leti klasično plastičarsko podjetje, ki je proizvajalo izdelke po naročilu. Potem pa je prišla kriza, in kot pravi prokuristka v podjetju Eva Štraser, ko enkrat ugotoviš, da velikega dela tvojih kupcev ni več, začneš razmišljati drugače o tem, kaj boš počel čez deset let.
In tu se začne zgodba ekolinije podjetja Bokri. Z brizganjem različnih vrst bioplastike so poslali na trg izdelke, ki spodbujajo zdrav življenjski slog, denimo ekoset, ki ga sestavljata ekolonček in podstavek (narejena iz bioplastike in odpadnih semen), organski kompost (produkt razgradnje ekolončkov in podstavkov) ter izbrana semena.
Kriza je spremenila način dela
»Hudo je bilo predvsem leta 2008. Takrat smo čez noč ostali brez glavnega kupca, ki je za naše podjetje pomenil 80 odstotkov posla. Takrat smo začeli upoštevati pravilo, da je dobro imeti čim bolj razpršene kupce,« o težavnih letih v podjetju pravi Štraserjeva. Ko je sama pred leti sodelovala z akademijo z družbenim učinkom in pozneje tudi z nekaterimi evropskimi institucijami, je začela resneje razmišljati o ekoliniji in biorazgradljivi plastiki.
Ideja za ekolončke se ji je porodila v času rasti hmelja, ko je opazila kupe odvrženih lončkov in ugotovila, da bi jih lahko preprosto odvrgli med kompost, če bi bili primerne sestave.
Odpadna semena + koruzni škrob = lonček
Od lanskega 1. decembra tako lahko v večjih trgovinah Kalie kupite lonček, ki je del ekoseta, imenovanega Smart Smuti. Skupaj s podstavkom je narejen iz koruznega škroba in odpadnih semen solate – ljubljanske ledenke. »Tako je nastal unikaten izdelek iz biorazgradljive plastike in odpadnih semen,« pravi Štraserjeva. Orodja za izdelavo teh lončkov so v podjetju financirali sami.
V lončku uporabnik vzgoji pšenično travo, ki je glavna sestavina zelenih smutijev (recept za smuti je priložen k lončku). Ne nameravajo pa se ustaviti le pri pšenični travi. Potencial je tudi v ajdi, industrijski konoplji …
Iz komposta v lonček in nazaj v kompost
Ko lončka in podstavka uporabnik ne potrebuje več, ju lahko preprosto odvrže med biološke odpadke. »Ti se nato na odlagališčih v procesu industrijskega kompostiranja v dveh mesecih predelajo v organski kompost. In prav ta kompost mi odkupujemo iz kompostarne v Puconcih ter dodajamo ekosetom,« njihovo krožno gospodarstvo, ki ga sicer niso vnaprej načrtovali, pojasnjuje Štraserjeva.
Lončki tudi kot poslovna darila
Vsake štiri mesece izdelajo tisoč ekolončkov in podstavkov. Določili so si, da morajo v tem obdobju teh tisoč ekosetov tudi prodati. A Štraserjeva pravi, da po njenih izračunih obstajajo možnosti, da bi v mesecu dni izdelali 20 tisoč ekolončkov in podstavkov.
Komplet lončka, podstavka in semen pšenične trave stane 4,9 evra. So pa lončki postali zanimivi tudi kot poslovno darilo, nekaj so jih kot taka darila poslali tudi v evropski parlament, sicer pa ciljajo predvsem na ekoprivržence. Seveda je pomembna razpršenost, zato se trudijo prodajati po čim več različnih poteh, ne le prek enega partnerja.
Najprej je na vrsti Avstrija
V podjetju bi radi z lončki prešli tudi meje Slovenije. Prva je na vrsti Avstrija. Na tem trgu sicer že redno poslujejo, a kot pravi Štraserjeva, gre za povsem druge izdelke, zato izkušnje iz avtomobilske industrije ne pomenijo veliko.
Septembra nameravajo s pomočjo lokalnega partnerjana na avstrijski trg poslati linijo ekosetov. Niso pa še povsem odločeni, katera semena bodo priložili lončku. Morda pšenično travo ali pa vse tri različne komplete, poleg pšenične trave torej še ajdo in industrijsko konopljo – odvisno od dogovora z verigami ekotrgovin.
Ciljajo na rast števila ekoizdelkov
Podjetje Bokri ima zdaj pet redno zaposlenih, večino posla pa opravijo za avtomobilsko in elektroindustrijo. Za zdaj jim ekoizdelki pomenijo približno pet odstotkov posla. Če pa se bo vse lepo razvijalo, si želijo, da bi že konec leta ekolinija sestavljala desetino njihovih prihodkov.
