Končno: slovenska podjetja bodo lahko od septembra prodajala na Amazonu Europe! Končno: slovenska podjetja bodo lahko od septembra prodajala na Amazonu Europe! Finance premikamo: po dobrega pol leta opozoril, da je naša zakonodaja prestroga, je država slovenskim podjetjem omogočila vstop v digitalno dobo!
Mala in srednja podjetja naprodaj: kaj pravijo potencialni kupci in kaj svetujejo svetovalci Mala in srednja podjetja naprodaj: kaj pravijo potencialni kupci in kaj svetujejo svetovalci V nastajanju sta sklada, ki bosta kupovala manjša slovenska podjetja. Kakšne tarče si bosta izbirala?
Slovenski startupi cvetijo kot še nikoli Slovenski startupi cvetijo kot še nikoli Startup scena je živahna, kateri startupi bodo pisali uspešne zgodbe
Ste nevešči Instagrama? Tako lahko sfrizirate poslovni profil Ste nevešči Instagrama? Tako lahko sfrizirate poslovni profil Vaše malo podjetje je na Instagramu, (novih) sledilcev, ki bi jim lahko predstavili vaše izdelke ali storitve, pa od nikoder. Kako izboljšati profil na Instagramu in kdaj uporabiti Instagram za podjetja?

Najpodjetniška ideja: Trboveljski Aereform skrbi za šolanje pilotov z VR-očali

Čas branja: 3 min
08.10.2017  19:00
Čez pet let bi simulator lahko že bil del integriranega osnovnega šolanja pilotov.
Najpodjetniška ideja: Trboveljski Aereform skrbi za šolanje pilotov z VR-očali
X-ALPHA, simulator, ki ga imajo v Aereformu že v redni proizvodnji.

Obveščaj me o novih člankih:  
Aereform dodaj
Sašo Knez dodaj
Pipistrel dodaj
Dewesoft dodaj
Janez Cestnik dodaj

Simulator za osnovno šolanje pilotov z VR-očali, ki so ga razvili v trboveljskem podjetju Aereform, se od klasičnih simulatorjev razlikuje prav v uporabi virtualnih (VR) očal. Klasični simulatorji namreč imajo zaslone ali projekcijska platna, pojasnjuje Sašo Knez, eden izmed lastnikov Aereforma. »Kdor je že preizkusil VR-očala, ve, da so tako prepričljiva, da se nas loti vrtoglavica in z rokami poskušamo prijeti predmete, ki so v navidezni resničnosti. To izkorišča naš simulator, in sicer oči vidijo navidezni svet, roke pa tipajo realno kabino. Iluzija je tako popolna.«

Simulator v delu, ki ga opravlja, ni drugačen od drugih letalskih simulatorjev. Torej skrbi za šolanje pilotov ali drugih članov posadke v umetnem okolju. Simulatorji se ponavadi uporabljajo za šolanje na bolj kompleksnih in dragih letalih (torej potniških ali vojaških reaktivcih), pojasnjuje sogovornik in dodaja, da je Aereformov simulator namenjen za osnovno – temeljno šolanje, torej pridobivanje osnovnih veščin pilotiranja. Za simulator je Aereform letos prejel tudi zlato priznanje Gospodarske zbornice Slovenija za naj inovacijo.

Prednost tudi v prihrankih

VR-očala omogočajo, da pilot v simulatorju nastavi situacije po lastni izbiri, razlaga Knez. »Recimo, da ima nekdo težave s pristanki v bočnem vetru. S pravim letalom je treba najprej ujeti primerno vreme in potem za tri minute doleta porabiti vsaj pol ure letenja. V simulatorju lahko v iste pol ure odletimo deset doletov po tri minute.«

Še ena velika prednost je finančna – s takim šolanjem se znižajo stroški, hkrati pa je cenejša tudi proizvodnja. »Ne potrebujemo zelo kompleksnih sferičnih monitorjev ali projekcijskih platen, ampak samo očala in fizično okolje,« pojasnjuje sogovornik. V redni proizvodnji imajo trenutno simulator za Pipistrel z imenom X-ALPHA. Ta simulira njihovo letalo tako z motorjem z notranjim izgorevanjem kot z električnim pogonom, pravi Knez. Cena simulatorja je 35 tisoč evrov. Aereform, ki se seli v pospeševalnik Katapult, je sicer razvojni partner Pipistrela. Katapult je sicer pospeševalnik, ki podjetnikom pomaga od prototipa do končnega izdelka. Pod njegovim okriljem trenutno delujejo projekti kot so SOS Šola, Zoyo, Hillstrike, Ironate, Hangar aviacija, sodelujejo tudi s Chipolo in DEWESoftom, Aereform pa se seli v nov prostor, ki je bil pripravljen posebej za njih.

Zvočniki vs. slušalke

»S simulatorjem za osnovno šolanje pilotov z VR-očali nismo omejeni z vidnim poljem. Če bi uporabljali zaslone, ne bi mogli pogledati nazaj in dol. To pa je pri majhnih letalih za osnovno šolanje, kjer je opazovanje okolice odločilnega pomena, pravzaprav ključno,« še pravi Knez, ki razliko med njihovim in klasičnim simulatorjem primerja z razliko med poslušanjem glasbe prek zvočnikov ali slušalk. »Klasični simulator je poslušanje glasbe na kavču prek zvočnikov. Naš simulator so slušalke za v ušesa. Pri nas se glasba sliši bolje in bolj smo mobilni.«

Globalni cilji

Začetek uresničevanja ideje tega simulatorja sega v leto 2014. Trenutno so pri treh proizvedenih simulatorjih, vse za Pipistrel, v razvojni fazi pa imajo še druge. Vse razvojno in prototipno delo so opravili v podjetju, pri mehanski obdelavi dovršenih izdelkov pa sodelujejo s partnerji, med katerimi Knez poudarja Forstek in Skitti.

S simulatorji bodo ciljali predvsem na letalske šole in zastopnike, seveda tudi v tujini. Saj kot pravi sogovornik, je tujina osnova vsakega podjetja, ki dela v letalstvu.

V enem letu do deset prodanih X-ALPH

»Čez leto dni vidim deset prodanih X-ALPH, kar pomeni dobro utečeno proizvodnjo. Prizadevali si bomo, da bo teh deset simulatorjev delovalo brez večjih zapletov, če pa že bo do teh prišlo, bomo stali za svojim izdelkom. Poleg tega vidim še dva simulatorja za dve drugi vrsti letal,« tako kratkoročno prihodnost simulatorja vidi Knez.

Nekoliko srednjeročno, čez pet let, pa naj bi bil simulator del integriranega osnovnega šolanja pilotov.

V tem času bodo manj razvijali strojno opremo, bolj pa sistem in način uporabe, dodaja Knez.

Podjetje s tremi strateškimi osmi

V podjetju Aereform je bilo v času pisanja članka pet zaposlenih, ta teden pa naj bi se jim pridružila še šesta zaposlena. Za letos Knez pričakuje približno četrt milijona evrov prihodkov, dobiček pa bodo vložili v razvoj.

Podjetje, ki je leta 2014 sodelovalo tudi na Zasavskem forumu Financ v Trbovljah, ima tri strateške osi. »Prva je letalska tehnologija, drugi je prototipna ali orodjarska izdelava izdelkov z visoko dodano vrednostjo. Pri nas so v ospredju predvsem kompozitni izdelki za farmacijo in biotehnologijo ter prototipna vozila vseh vrst. Tretja razvojna os pa so financirani raziskovalni in razvojni projekti,« opisuje Knez in dodaja, da vse tri osi podjetju dajejo stabilnost.



Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
Podjetnik
Inšpektorji spet v akciji. Kaj bodo ciljali tokrat? 3

Pogledali smo, kje bo največ nadzorov in kaj bodo pod drobnogled vzele različne inšpekcije

Podjetnik
Slovenski startupi cvetijo kot še nikoli 1

Startup scena je živahna, kateri startupi bodo pisali uspešne zgodbe

Podjetnik
Mala in srednja podjetja naprodaj: kaj pravijo potencialni kupci in kaj svetujejo svetovalci

V nastajanju sta sklada, ki bosta kupovala manjša slovenska podjetja. Kakšne tarče si bosta izbirala?

Podjetnik
Kako so Mali junaki premagali slovenske ICO-je 2

ICO-norija je bila anomalija v poslovni zgodovini, ko se je dalo milijone evrov zbrati, ne da bi se podjetje odreklo čemurkoli. Sistem se...

Podjetnik
Končno: slovenska podjetja bodo lahko od septembra prodajala na Amazonu Europe! 2

Finance premikamo: po dobrega pol leta opozoril, da je naša zakonodaja prestroga, je država slovenskim podjetjem omogočila vstop v...

Podjetnik
Če lovite zadnje trenutke, je tu vse, kar morate vedeti o davčnih obračunih

Na kaj so pozorni nadzorniki in inšpektorji, do česa ste upravičeni, če Furs zamuja z vračili davka ...

Podjetnik
Kako bi država pomagala startupom

Pogledali smo, katerim ukrepom se namerava gospodarsko ministrstvo posvetiti v prihodnje.