Približno 13 e-sporočil med prevajalsko agencijo, prevajalci in podjetjem je potrebnih, da stranka dobi preveden, urejen dokument, pravi Matija Kovač iz Jezikovne Akademije in Jezikovne Agencije. Zato so razvili aplikacijo v oblaku, ki ta birokratski del prevajanja dokumentov poenostavi. Aplikacija Taia je v razvoju, zaživela bo v prihodnjih mesecih.
Taia je aplikacija v oblaku, ki avtomatizira človeško prevajanje. »Ne avtomatizira samega prevajanja, ampak omogoča prevajalcem, da hitreje pridejo do dokumentov ter jih tudi hitreje in bolje prevedejo. Klasičen postopek prevajanja dokumenta deluje tako, da se tekst pošlje na prevajalsko agencijo, potem ga mora prevzeti prava oseba, ga analizirati, pripraviti ponudbo, jo poslati naročniku. Po tem, ko naročnik ponudbo sprejme, pošlje datoteko prevajalcu in tako naprej. Skratka, okoli 13 e-sporočil se izmenja, da se izpelje povprečen prevod dokumenta,« pojasnjuje Kovač. Dodaja, da se ob tem pojavijo glavne težave, ki jih želijo z aplikacijo rešiti: izguba časa, izguba kakovosti, veliko tveganj za izgubo dokumentov.
Več prevodov bo naročenih, nižja bo cena
S Taio tako želijo avtomatizirati tisti del procesa, preden prevajalec pride do dokumenta. Če bo želelo podjetje prevesti dokument iz slovenščine v nemščino, ga bo naložilo v oblak in v nekaj sekundah nazaj dobilo ponudbo, delovanje pojasnjuje sogovornik. »Ponudba je oblikovana na podlagi količine besed v datoteki, glede na čas, v katerem bo stranka želela prevod, ali bo zraven želela še lekturo, na podlagi tega, kolikokrat smo tej stranki že prevedli dokument … Skratka, več prevodov bo stranka naročila, cenejše bo prevajanje zanjo.«
Ko je ponudba sprejeta, za prevajanje izberejo prevajalce (teh imajo v Jezikovni Agenciji okoli 120 tako v Sloveniji kot v tujini), ki so že prevajali za naročnika, ali prevajalce, ki so specialisti za določeno področje. Prevajalec nato sprejme, da bo delal neki prevod, in ga prevaja neposredno v aplikaciji oziroma v oblak. Je pa Taia povezana tudi z Googlovimi in Microsoftovimi prevajalniki, ki delujejo na podlagi nevronskih mrež. Saj, kot pravi Kovač, so te že toliko napredne, da bo kmalu prevajalec le preverjal, ali je umetna inteligenca res pravilno vse prevedla.
Ciljajo na srednja podjetja
Aplikacija je trenutno še v delovni fazi, na trgu bo v prihodnjih nekaj mesecih. Najprej jo bodo preizkušali s strankami, ki že zdaj naročajo prevode v okviru Jezikovne Agencije. Ciljne stranke pa so srednja podjetja, ki veliko delajo s strankami v tujini. »Cilj je, da dobimo podjetje kot stranko in znotraj njega več naročnikov. Podjetje bo lahko zakupilo določeno število besed za prevod na leto, če bodo to število presegli, bo cena prevodov nižja,« pravi Kovač.
Slovenija bo prvi trg, na katerem bodo ponudili Taio, še pred koncem leta pa se želijo razširiti še na avstrijski trg. Temu bosta sledila še nemški in švicarski trg.
Jeziki ne bodo prevelika ovira
Taia bo, ko bo polno zaživela, namenjena prevajanju pogodb, ponudb in podobno. Pri formatu datotek, ki jih bo aplikacija sposobna prebrati, bo izbor širok. Trenutno podpira že skoraj 50 različnih formatov (dokumente v Wordu, Excelu, PDF …).
Omejitev pri izboru jezikov načeloma ne bo, pravi Kovač. Seveda se utegne nekoliko zaplesti, če bo stranka želela prevod iz jezika, ki ni najbolj pogost. Zato se usmerjajo predvsem na širše uporabljene jezike, torej angleščino, nemščino, francoščino, italijanščino in španščino.
Koliko časa bo stranka morala čakati na prevod, pa bo odvisno tudi od količine teksta, ki ga bo treba prevesti. Kot dodaja sogovornik, načeloma en prevajalec prevede približno sedem strani na dan. Za Taio pa predvidevajo tudi funkcijo, da bo stranka lahko ocenila prevajalce. Tisti prevajalci z boljšimi ocenami bodo prišli prej na vrsto za prevajanje dokumentov.
Aplikacijo so financirali z lastnimi sredstvi
Kovač je sicer soustanovitelj dveh podjetij. Jezikovna Akademija organizira tečaje tujih jezikov, Jezikovna Agencija, spin-off akademije, pa ima čez prevajalske storitve. Polno zaposlenih je sedem (od tega jih je pet na akademiji), na akademiji imajo aktivnih 116 učiteljev tujih jezikov, v agenciji pa sodeluje okoli 120 prevajalcev. »Lani smo glede na leto 2016, ko je Jezikovna Akademija ustvarila dobrih 250 tisoč evrov prihodkov, zrasli za približno tretjino.« Taia, ki so jo financirali z lastnimi sredstvi, pa je korak v smer, da bi delovanje Jezikovne Agencije kar najbolj avtomatizirali.
