Kotlarstvo Godec iz Jevnice pri Litiji izvozi več kot polovico svojih izdelkov. Njihovi najpomembnejši izdelki so kotli za žganjekuho in kotli za pridobivanje eteričnih olj. Najpomembnejši tuji trg Kotlarstva Godec je Avstrija, poslujejo pa tudi na Hrvaškem, v Bosni, ZDA, Švici in drugod. Večina kupcev so posamezniki. Stranke pridobivajo predvsem prek sejemskih nastopov v Avstriji in Sloveniji. Na sejmih se začnejo pogovori, posel pa se lahko uresniči veliko pozneje, pojasnjuje Marko Godec, ki je družinsko obrt prevzel po očetu.
Kotli izključno po naročilu
Obrt izvira iz leta 1947, ko se je šel Markov oče Jože učit obrti v ljubljansko Šiško. Bil je eden zadnjih, ki so opravili mojstrski izpit. Najprej je delal pri kotlarstvu Kapelj v Ljubljani, pozneje je sam nadaljeval obrt, leta 1978 so dejavnost preselili v Jevnico.
V Kotlarstvu Godec izdelujejo kotle po naročilu. Serijske proizvodnje nimajo. »Kako naj vem, kaj želi kupec,« pojasnjuje Marko Godec. Poleg kotlov za žganjekuho in za pridobivanje eteričnih olj izdelujejo tudi kotle za kmetijstvo: sirarske kotle, ki jih uporabljajo tudi na planinah, in hitroparilne kotle, ki jih uporabljajo za pripravo krme. Izdelujejo tudi kotličke za piknik in druge manjše kotle. Opravljajo tudi servisne storitve in izdelujejo manjše bakrene izdelke, na primer vrtna orodja.
Bakrena pločevina je osnovni material pri proizvodnji Godčevih izdelkov. Na drugem mestu je nerjaveča pločevina, železa pa uporabljajo vse manj.
Kotli so vse bolj pametni
Godčevi izdelki so narejeni ročno, vključujejo pa vse več pameti. Tudi zato sodijo v višji kakovostni razred. Vanje vgrajujejo krmilnike, ki spremljajo temperaturo in deloma ali povsem avtomatizirajo kuhanje. Krmilna naprava pomeni do četrtino vrednosti kotla. K večji uporabi tehnologije je pripomogel tudi Markov sin Gašper, elektrotehnik. Marko in Gašper sta trenutno edina zaposlena v podjetju, v prihodnosti pa se bo verjetno odprlo še kakšno delovno mesto.
Uvajanje tehnologije je pripomoglo, da je kuhanja žganja na polena vse manj, vse več se kuha na elektriko ali na kurilno ulje. Tudi na plin, čeprav takšno kuhanje cenovno ni konkurenčno. Žganjekuhe je sicer več kot nekoč, hkrati pa uporaba tehnologije pomeni, da nekdanja »romantika« pri tem opravilu zamira.