Podjetnik

Najpodjetniška ideja: Borza terjatev prinaša peer-to-peer bančništvo

Letos načrtujejo še dva nova produkta in na koncu leta tudi dobiček
08.07.2018 13:21
Čas branja: 4 min
Najpodjetniška ideja: Borza terjatev prinaša peer-to-peer bančništvo
Ekipa Borze terjatev

Nova finančna platforma za peer-to-peer (vsak z vsakim) bančništvo. Tako nekako na Borzi terjatev opisujejo svojo novo storitev. Za kaj sploh gre? »Peer-to-peer bančništvo oziroma peer-to-peer financiranje je nov model neposrednega finančnega posredništva med tržnimi udeleženci, neodvisno od bank. Podjetja z likvidnostnimi presežki neposredno financirajo podjetja, ki likvidnost potrebujejo,« pojasnjuje direktor Borze terjatev Marko Rant.

»Obseg vlog in depozitov domačih podjetij pri slovenskih bankah se je v zadnjih desetih letih skoraj podvojil (s 3,6 milijarde evrov konec leta 2008 na 6,4 milijarde evrov konec leta 2017), obenem pa se je obseg posojil slovenskih bank domačim podjetjem več kot za pol skrčil (z 19,8 milijarde evrov konec leta 2008 na 9,3 milijarde evrov konec leta 2017). Pri tem se je spremenila tudi sestava vlog in depozitov – pred desetimi leti so slovenska podjetja za vsak milijon evrov na TRR (vloge čez noč) imela še za dva milijona evrov vezanih depozitov. Danes imajo za vsak milijon evrov na TRR samo še za 0,5 milijona evrov vezanih depozitov. Zakaj? Zaradi ničelnih obrestnih mer se podjetjem enostavno ne splača več vezati denarja v depozite, temveč ga hranijo kar na TRR,« situacijo opisuje Rant.

Kako je v praksi videti peer-to-peer bančništvo?

Družbam z likvidnostnimi presežki želijo na Borzi terjatev omogočiti enostavno kratkoročno plasiranje presežnih likvidnih sredstev v razpršen portfelj kakovostnih terjatev z majhnim tveganjem in privlačnimi donosi, Borza terjatev pa pri tem poskrbi za celotno administracijo in upravljanje tveganj, pravi Rant in dodaja, da se peer-to-peer bančništvo v nekem smislu dogaja že zdaj. »Podjetja si med seboj načeloma lahko neovirano posojajo denar. Vendar pa je takšno neorganizirano medsebojno financiranje omejeno, saj podjetja z likvidnostnimi presežki v večini primerov niso poučeni finančni vlagatelji in nimajo resursov, da bi se aktivno ukvarjala s tovrstnim naložbenjem.«

V praksi njihova storitev deluje tako, da podjetje (vlagatelj pri Borzi terjatev) odpre račun, nastavi svoj naložbeni profil (nastavi ročnost, zahtevane razpršenost, boniteto in donos za plasiranje sredstev) in nakaže sredstva na odprti račun. Borza terjatev nato na podlagi vnaprej opredeljenih nastavitev vlagatelja njegova sredstva samodejno plasira v odkupe primernih terjatev. »Za plastično ponazoritev – predstavljajte si, da bi denar naložili na banko v obliki depozita, vendar vam banka za depozit ne bi jamčila, temveč bi kot komitent neposredno prevzeli tveganje (frakcij) kreditnih poslov, ki jih banka sklepa s posojilojemalci – in bili za to nagrajeni tudi z višjo obrestno mero.«

Ciljajo na mala in srednja podjetja

Rant napoveduje, da ima peer-to-peer bančništvo v Sloveniji velik potencial. »Mala in srednja podjetja, ki potrebujejo hitre in enostavne rešitve za financiranje (finančne storitve), se selijo na internet in vse bolj pričakujejo 'financiranje na klik'. Na bankah je postopek odobritve posojila žal še zmeraj zelo podoben ne glede na to, ali gre za posojilo v višini sto tisoč evrov ali pa pet milijonov evrov,« razlaga sogovornik.

S svojo novo storitvijo želijo na Borzi terjatev na eni strani nagovoriti podjetja z likvidnostnimi presežki, na drugi strani pa mala in srednja podjetja, ki sta jim pomembni hitrost in fleksibilnost financiranja.

Podjetja z likvidnostnimi presežki lahko svoj račun na Borzi terjatev uporabljajo kot neke vrste varčevalni račun. Presežna sredstva, ki jih ta trenutek ne potrebujejo, enostavno nakažejo na ta račun in s tem dobijo pet- do šestodstotni letni donos, pravi Rant. Za mala in srednja podjetja, ki Borzo terjatev uporabljajo za financiranje, pa platforma lahko pomeni alternativo kratkoročnim bančnim posojilom in revolving posojilom. »Dejansko lahko do sredstev dostopajo že z nekaj kliki,« še pravi sogovornik.

Tveganja, ki jih prinaša peer-to-peer bančništvo

Po svetu se je uveljavilo že več peer-to-peer platform, recimo MarketInvoice, Zopa, Funding Circle. Seveda ima tako bančništvo prednosti in tudi slabosti. Vlagatelji na Borzi terjatev neposredno prevzemajo tveganje neplačila (default) terjatev, Rant ob tem opozarja, da je Borza terjatev upravljavec peer-to-peer platforme za financiranje med podjetji in ne banka. So pa skupaj z Bisnodom razvili sistem upravljanja tveganj: vsaka terjatev, ki jo na platformi sprejmejo v odkup, mora izpolnjevati stroga bonitetna merila, poleg tega si tudi vlagatelji sami nastavijo svoj naložbeni profil, v katerem opredelijo sprejemljivo kreditno tveganje in zahtevane donose.

Za letos v načrtu dobiček

»Lani smo na Borzi terjatev financirali 13,6 milijona evrov terjatev, letos pa načrtujemo, da bo obseg financiranja dosegel že 35 milijonov evrov,« napoveduje Rant in dodaja opis poslovnega modela: ta temelji na provizijah, ki jih zaračunajo tako prejemnikom financiranja kot vlagateljem.

Poslovno leto so lani, tako Rant, končali z izgubo, ki je bila sicer načrtovana. »Letos pa načrtujemo že dobiček. Trenutno imamo približno sto aktivnih strank – od tega 60 strank prejemnikov financiranja in 40 vlagateljev. Registriranih podjetij, ki so zgolj iz zanimanja odprla račun, je še precej več in počasi tudi pri teh opazujemo konverzijo v aktivne stranke.«

Za naslednji korak pa so si pri Borzi terjatev zastavili širitev v tujino (osredotočajo se na poljski in hrvaški trg) in zaradi tega pripravljajo tudi novo dokapitalizacijo družbe. Za letos načrtujejo še dva nova produkta, dobaviteljski faktoring (kratkoročno posojilo podjetju za poplačilo dobaviteljev) in financiranje naročil (posojilo dobavitelju za financiranje naročila še pred izvedeno dobavo). »Prav tako se trenutno pogovarjamo z več zavarovalnicami glede možnosti zavarovanja kreditnih tveganj, da bomo vlagateljem lahko zagotovili še večjo varnost tovrstnega plasiranja sredstev,« še pravi Rant.

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
FINANCE
Dražbe
Načrt prestrukturiranja Petanovega Dela Prodaje: 95-odstotni odpis navadnih terjatev
Dražbe
DražbeAleš Perčič Načrt prestrukturiranja Petanovega Dela Prodaje: 95-odstotni odpis navadnih terjatev 1

York je pripravil načrt za odpravo insolventnosti Dela Prodaje, ki sodi v poslovni imperij Bojana Petana. Kaj prinaša upnikom?

IZVOZNIKI
Novice
Zakaj podjetja prodajajo terjatve in kdo jih financira v celoti
Izvozniki.si
NoviceMladen Miković Zakaj podjetja prodajajo terjatve in kdo jih financira v celoti

Kaj lahko podjetja pridobijo s prodajo svojih terjatev in kako jih lahko prodajo hitro, enostavno in brezpapirno

FINANCE
Dražbe
Spopad v prisilki SG Automotiva
Dražbe
DražbeAleš Perčič Spopad v prisilki SG Automotiva

Kako je nekdanji finančni minister Uroš Čufer skupaj s partnerjem Ugurjem Yildrimom odkupoval terjatve do konjiškega proizvajalca svetilnih sistemov za avtoindustrijo in kako je s tem razburil preostale upnike

FINANCE
Kibernetska varnost postaja glavno poslovno tveganje. Zakaj?
PRO
Finance
KIBERNETSKA VARNOST
Finance PRO Kibernetska varnost postaja glavno poslovno tveganje. Zakaj? (PRO)

Hekerski napadi lahko za več dni povsem ustavijo poslovanje podjetij – več o tem si preberite v posebni izdaji Kibernetska varnost.

FINANCE
Članki
MSP pri neplačilih nimajo pogajalske moči pri večjih kupcih, banke pa jih diskriminirajo
Finance
FinanceKlemen Koncilja MSP pri neplačilih nimajo pogajalske moči pri večjih kupcih, banke pa jih diskriminirajo

Mala in srednja podjetja (MSP) si lahko s prodajo terjatev zagotovijo takojšnjo finančno likvidnost. Če se njihovi dolžniki strinjajo s prodajo terjatev, je na trgu precej ponudbe faktoring storitev. Če pa se njihovi dolžniki ne strinjajo z odstopom terjatev, je ponudnikov financiranja na trgu malo.

FINANCE
Zbogom, moratoriji, sledi prestrukturiranje bančnih terjatev
Finance
Srečko Korber Zbogom, moratoriji, sledi prestrukturiranje bančnih terjatev 1

Težave so trenutno prikrite z ukrepi raznih »pekapejev«, a ni daleč čas, ko se bo tudi tem iztekel rok trajanja

FINANCE
Živilci
Zaganjamo nov razpis Odlično živilsko podjetje
PRO
Naj živilci
Naj živilciFinance prPRO Zaganjamo nov razpis Odlično živilsko podjetje (PRO)

V sklopu projekta Naj živilsko podjetje je že odprt razpis, na katerega se lahko prijavijo mala, srednja in velika podjetja