Poslavlja se Silvester. Kako boste po novem oddajali davčne obračune? Poslavlja se Silvester. Kako boste po novem oddajali davčne obračune? Če morate v svoje prejšnje davčne obračune, denimo za leto 2017, dodati kakšen popravek, boste še vedno morali uporabiti program Silvester Fineus oziroma Pelias
Podjetniki, pozor! Ta dva sklada bosta dobila 'Junckerjev denar' za lastniško financiranje rasti podjetij! Podjetniki, pozor! Ta dva sklada bosta dobila 'Junckerjev denar' za lastniško financiranje rasti podjetij! Neuradno: 'Junckerjev denar' za rast malih in srednjih podjetij bo na voljo predvidoma od spomladi
Podjetniki, v letu 2019 boste plačevali višje prispevke. Na kaj pazite, ko si znižujete davčno osnovo? Podjetniki, v letu 2019 boste plačevali višje prispevke. Na kaj pazite, ko si znižujete davčno osnovo? Zaradi rasti plač bodo nekoliko višji tudi minimalni prispevki; Furs je pozoren na povezane normirance in sumljivo visoke odhodke

Najpodjetniška ideja: Borza terjatev prinaša peer-to-peer bančništvo

Čas branja: 4 min
08.07.2018  13:21
Letos načrtujejo še dva nova produkta in na koncu leta tudi dobiček
Najpodjetniška ideja: Borza terjatev prinaša peer-to-peer bančništvo
Ekipa Borze terjatev

Več iz teme:  
Obveščaj me o novih člankih:  
Marko Rant dodaj
Bisnode dodaj

Nova finančna platforma za peer-to-peer (vsak z vsakim) bančništvo. Tako nekako na Borzi terjatev opisujejo svojo novo storitev. Za kaj sploh gre? »Peer-to-peer bančništvo oziroma peer-to-peer financiranje je nov model neposrednega finančnega posredništva med tržnimi udeleženci, neodvisno od bank. Podjetja z likvidnostnimi presežki neposredno financirajo podjetja, ki likvidnost potrebujejo,« pojasnjuje direktor Borze terjatev Marko Rant.

»Obseg vlog in depozitov domačih podjetij pri slovenskih bankah se je v zadnjih desetih letih skoraj podvojil (s 3,6 milijarde evrov konec leta 2008 na 6,4 milijarde evrov konec leta 2017), obenem pa se je obseg posojil slovenskih bank domačim podjetjem več kot za pol skrčil (z 19,8 milijarde evrov konec leta 2008 na 9,3 milijarde evrov konec leta 2017). Pri tem se je spremenila tudi sestava vlog in depozitov – pred desetimi leti so slovenska podjetja za vsak milijon evrov na TRR (vloge čez noč) imela še za dva milijona evrov vezanih depozitov. Danes imajo za vsak milijon evrov na TRR samo še za 0,5 milijona evrov vezanih depozitov. Zakaj? Zaradi ničelnih obrestnih mer se podjetjem enostavno ne splača več vezati denarja v depozite, temveč ga hranijo kar na TRR,« situacijo opisuje Rant.

Kako je v praksi videti peer-to-peer bančništvo?

Družbam z likvidnostnimi presežki želijo na Borzi terjatev omogočiti enostavno kratkoročno plasiranje presežnih likvidnih sredstev v razpršen portfelj kakovostnih terjatev z majhnim tveganjem in privlačnimi donosi, Borza terjatev pa pri tem poskrbi za celotno administracijo in upravljanje tveganj, pravi Rant in dodaja, da se peer-to-peer bančništvo v nekem smislu dogaja že zdaj. »Podjetja si med seboj načeloma lahko neovirano posojajo denar. Vendar pa je takšno neorganizirano medsebojno financiranje omejeno, saj podjetja z likvidnostnimi presežki v večini primerov niso poučeni finančni vlagatelji in nimajo resursov, da bi se aktivno ukvarjala s tovrstnim naložbenjem.«

V praksi njihova storitev deluje tako, da podjetje (vlagatelj pri Borzi terjatev) odpre račun, nastavi svoj naložbeni profil (nastavi ročnost, zahtevane razpršenost, boniteto in donos za plasiranje sredstev) in nakaže sredstva na odprti račun. Borza terjatev nato na podlagi vnaprej opredeljenih nastavitev vlagatelja njegova sredstva samodejno plasira v odkupe primernih terjatev. »Za plastično ponazoritev – predstavljajte si, da bi denar naložili na banko v obliki depozita, vendar vam banka za depozit ne bi jamčila, temveč bi kot komitent neposredno prevzeli tveganje (frakcij) kreditnih poslov, ki jih banka sklepa s posojilojemalci – in bili za to nagrajeni tudi z višjo obrestno mero.«

Ciljajo na mala in srednja podjetja

Rant napoveduje, da ima peer-to-peer bančništvo v Sloveniji velik potencial. »Mala in srednja podjetja, ki potrebujejo hitre in enostavne rešitve za financiranje (finančne storitve), se selijo na internet in vse bolj pričakujejo 'financiranje na klik'. Na bankah je postopek odobritve posojila žal še zmeraj zelo podoben ne glede na to, ali gre za posojilo v višini sto tisoč evrov ali pa pet milijonov evrov,« razlaga sogovornik.

S svojo novo storitvijo želijo na Borzi terjatev na eni strani nagovoriti podjetja z likvidnostnimi presežki, na drugi strani pa mala in srednja podjetja, ki sta jim pomembni hitrost in fleksibilnost financiranja.

Podjetja z likvidnostnimi presežki lahko svoj račun na Borzi terjatev uporabljajo kot neke vrste varčevalni račun. Presežna sredstva, ki jih ta trenutek ne potrebujejo, enostavno nakažejo na ta račun in s tem dobijo pet- do šestodstotni letni donos, pravi Rant. Za mala in srednja podjetja, ki Borzo terjatev uporabljajo za financiranje, pa platforma lahko pomeni alternativo kratkoročnim bančnim posojilom in revolving posojilom. »Dejansko lahko do sredstev dostopajo že z nekaj kliki,« še pravi sogovornik.

Tveganja, ki jih prinaša peer-to-peer bančništvo

Po svetu se je uveljavilo že več peer-to-peer platform, recimo MarketInvoice, Zopa, Funding Circle. Seveda ima tako bančništvo prednosti in tudi slabosti. Vlagatelji na Borzi terjatev neposredno prevzemajo tveganje neplačila (default) terjatev, Rant ob tem opozarja, da je Borza terjatev upravljavec peer-to-peer platforme za financiranje med podjetji in ne banka. So pa skupaj z Bisnodom razvili sistem upravljanja tveganj: vsaka terjatev, ki jo na platformi sprejmejo v odkup, mora izpolnjevati stroga bonitetna merila, poleg tega si tudi vlagatelji sami nastavijo svoj naložbeni profil, v katerem opredelijo sprejemljivo kreditno tveganje in zahtevane donose.

Za letos v načrtu dobiček

»Lani smo na Borzi terjatev financirali 13,6 milijona evrov terjatev, letos pa načrtujemo, da bo obseg financiranja dosegel že 35 milijonov evrov,« napoveduje Rant in dodaja opis poslovnega modela: ta temelji na provizijah, ki jih zaračunajo tako prejemnikom financiranja kot vlagateljem.

Poslovno leto so lani, tako Rant, končali z izgubo, ki je bila sicer načrtovana. »Letos pa načrtujemo že dobiček. Trenutno imamo približno sto aktivnih strank – od tega 60 strank prejemnikov financiranja in 40 vlagateljev. Registriranih podjetij, ki so zgolj iz zanimanja odprla račun, je še precej več in počasi tudi pri teh opazujemo konverzijo v aktivne stranke.«

Za naslednji korak pa so si pri Borzi terjatev zastavili širitev v tujino (osredotočajo se na poljski in hrvaški trg) in zaradi tega pripravljajo tudi novo dokapitalizacijo družbe. Za letos načrtujejo še dva nova produkta, dobaviteljski faktoring (kratkoročno posojilo podjetju za poplačilo dobaviteljev) in financiranje naročil (posojilo dobavitelju za financiranje naročila še pred izvedeno dobavo). »Prav tako se trenutno pogovarjamo z več zavarovalnicami glede možnosti zavarovanja kreditnih tveganj, da bomo vlagateljem lahko zagotovili še večjo varnost tovrstnega plasiranja sredstev,« še pravi Rant.


Več iz teme:  

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
Podjetnik
Podjetniki, v letu 2019 boste plačevali višje prispevke. Na kaj pazite, ko si znižujete davčno osnovo? 1

Zaradi rasti plač bodo nekoliko višji tudi minimalni prispevki; Furs je pozoren na povezane normirance in sumljivo visoke odhodke

Podjetnik
Podjetniki, pozor! Ta dva sklada bosta dobila 'Junckerjev denar' za lastniško financiranje rasti podjetij!

Neuradno: 'Junckerjev denar' za rast malih in srednjih podjetij bo na voljo predvidoma od spomladi

Podjetnik
Poslavlja se Silvester. Kako boste po novem oddajali davčne obračune?

Če morate v svoje prejšnje davčne obračune, denimo za leto 2017, dodati kakšen popravek, boste še vedno morali uporabiti program...

Podjetnik
V živo v četrtek: Zakaj propadeta dve tretjini družinskih podjetij in kako to preprečimo

Pri prenosu družinskega podjetja na naslednike propadeta kar dve tretjini sicer zdravih podjetij, ugotavlja Uroš Kavs iz Inštituta MoST.

Podjetnik
V živo v Kranju: kako so v Lotrič Meroslovju prenesli podjetje na otroke

Lotrič Meroslovje je bilo prvo slovensko podjetje, ki je uporabilo svetovalce pri prenosu družinskega podjetja na naslednjo generacijo....