Čas branja: 4 min
23.08.2018  16:50
Kdaj se malim in srednjim podjetjem splača uvrstitev na borzo
Foto: Aleš Beno

Uvrstitev podjetja na borzo ima svoje prednosti, denimo večjo prepoznavnost, pa seveda tudi slabosti, recimo višje stroške. Borza pa je lahko zanimiva tudi za manjša podjetja – tudi zato so pri Ljubljanski borzi in EBRD pripravili program podpore za mala in srednja podjetja, ki bi šla na borzo.

Plusi in minusi uvrstitve podjetja na borzo

Tudi če podjetje proizvaja sončno kremo, mu borza lahko koristi. Hannes A. Takacs, pomočnik direktorja na oddelku za lokalne valute in kapitalski trg v Evropski banki za obnovo in razvoj (EBRD), je na dogodku v organizaciji EBRD in Poslovne akademije Časnika Finance v sodelovanju z Ljubljansko borzo, ATVP in evropsko komisijo povedal primer latvijskega proizvajalca sončne kreme: »Nikoli si ne bi mislili, da ima podjetje, ki izdeluje kremo za sončenje, koristi od tega, da gre na borzo. A primer latvijskega proizvajalca kaže nasprotno. Z IPO so želeli povečati svojo prepoznavnost, kar so tudi dosegli. Po IPO so povečali svojo prodajo za okoli 20 odstotkov, hkrati pa se je povečalo zanimanje za podjetje v tujini.«

Drugi primer, ki ga je omenil Takacs, je finski Rovio, ki stoji za mobilno igrico Angry Birds. »Z IPO so iskali dodatno financiranje, pomagal pa jim je tudi pri mednarodni prepoznavnosti,« je povedal govornik.

Prepoznavnost, tudi med tujimi vlagatelji, in lažji način financiranja sta prav tako dve prednosti uvrstitve na borzo, ki ju je poudaril glavni izvršni direktor Union Hotelov Matej Rigelnik.

So pa – kot pri vsaki stvari – tudi minusi uvrstitve na borzo. Rigelnik je med slabostmi naštel večji nadzor in več birokracije, delničarje, ki so lahko kritični do poslovanja podjetja. Tudi večja prepoznavnost ni vedno le prednost. Prinese lahko izgubo zasebnosti, kar je, kot je povedal Rigelnik, na tako majhnem trgu, kot je Slovenija, kar pomembno. Seveda pa uvrstitev na borzo pomeni tudi višje stroške upravljanja (stroški borze, KDD, upravnega odbora, nadzornega sveta ...).

»Tržna kapitalizacija Union Hotelov je med 30 in 35 milijoni, letni stroški zaradi uvrstitve na borzo so okoli 150 tisoč na leto, če ocenim čez palec.«

EBRD in borza s programom podpore za MSP, ki bi šla na borzo

Do 31. avgusta se lahko podjetja prijavijo v program podpore pred uvrstitvijo v trgovanje vrednostnih papirjev malih in srednjih podjetij (MSP), ki ga imata EBRD in Ljubljanska borza. EBRD bo do trem izbranim podjetjem ponudila program tehnične pomoči in svetovanja, ki bo prilagojen individualnim potrebam financiranja na kapitalskih trgih. To svetovanje bo brezplačno in bo trajalo do leta in pol.

Vanj se lahko prijavijo različna mala in srednja podjetja. Torej družinska podjetja, start-upi ali pa tista podjetja, ki iščejo dodatna sredstva. »Iščemo podjetja z ambicijo, ne le podjetja z ambicioznimi vodji,« je povedal Alexander Paine, pomočnik direktorja EBRD. Dodal je, da si želijo, da bi v izbor prišlo okoli 15 podjetij, trenutno interes za program kaže sedem podjetij.

Podjetje mora imeti sedež v Sloveniji in ustvarjati prihodke. Program traja 24 mesecev, torej dve leti, v celoti pa ga izvaja EBRD. Prijavite se lahko prek Ljubljanske borze na tej povezavi. Izpolniti morate obrazec, ki ga najdete na strani Ljubljanske borze, ter ga skupaj z računovodskimi izkazi za zadnja tri leta (ali od ustanovitve podjetja) in kopijo potrdila o registraciji podjetja poslati na prelistingsupport@ebrd.com.

Bi Bisol in NiceLabel razmislila o uvrstitvi na borzo?

»V prejšnjih 13 letih nismo bili na borzi, smo v zasebnem lastništvu, kar mislim, da je naša glavna prednost. Zasebno lastništvo nam je omogočilo dolgoročno vizijo,« je na vprašanje direktorja in glavnega urednika Financ Petra Frankla, ali bi razmislili o uvrstitvi na borzo, odgovoril Dag Kralj, član uprave Bisola Group.

Branka Jerše, finančna direktorica skupine NiceLabel/Euro Plus, pa je povedala: »Podjetje nenehno raste, globalno smo na 15 milijonih evrov prihodkov. Ali obstaja ambicija, ali vidimo možnost, da v desetih letih začnemo razmišljati o tem, ali smo stomilijonsko podjetje? Če imaš ambicijo, da lahko prestopimo v desetkrat večji prihodkovni razred, potem je potrebno razmišljanje o različnih modelih financiranja. Pri programu EBRD pa se sprašujemo, ali smo že v fazi, da bi bili pripravljeni na IPO čez eno leto.«

Aljoša Valentinčič, ekonomska fakulteta: »Če imajo v družbah NiceLabel in Bisol namen dolgoročno razvijati nove produkte, je to ravno del, kjer je vloga lastnega kapitala pomembna. Če gremo v naložbe, ki so visokotehnološke in razmeroma nove, potem je treba podjetje poriniti v sfero, kjer se tveganja prerazporedijo s financiranjem.«

Aleš Ipavec, predsednik uprave Ljubljanske borze: »Denimo, ko gre za financiranje novega produkta v podjetjih in se ugotovi, da se recimo 20 milijonov evrov ne da financirati. Na tej točki nikoli ne pridemo do tega, da banka nikoli ne reče, da lahko denimo skupaj z lastniškim delom naredimo optimalno sestavo financiranja za podjetje. Pri nas rečejo, da ne morejo – in to je to. Če je dolžniški delež 20 milijonov evrov prevelik za eno banko, je za podjetje nevzdržen tudi, če ga financira pet bank.«

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
Podjetnik
Tako podjetniki in obrtniki čutijo pet let gospodarske rasti 1

Utrip s prvega dneva Mednarodnega obrtno-podjetniškega sejma v Celju

Podjetnik
Najpodjetniška ideja: Slovenci, ki so s svojim spletnim programom prepričali Bloomberg, IBM in druge

Event Registry ima trenutno v bazi zbrane članke za zadnjih pet let, kar pomeni okoli 300 milijonov člankov

Podjetnik
Računovodstvo: napake in tveganja, s katerimi se srečujejo mala podjetja 1

Katera so glavna davčna tveganja za mala podjetja in espeje ter kakšne napake ti največkrat naredijo

Podjetnik
Izzivi nasledstva družinskih podjetij

Kdo je primeren naslednik? Kako ga odkriti in pripraviti na vodenje podjetja?